-
1 duty
['dju:ti]plural - duties; noun1) (what one ought morally or legally to do: He acted out of duty; I do my duty as a responsible citizen.) dolžnost2) (an action or task requiring to be done, especially one attached to a job: I had a few duties to perform in connection with my job.) obveznost3) ((a) tax on goods: You must pay duty when you bring wine into the country.) carina•- dutiable- dutiful
- duty-free
- off duty
- on duty* * *[djú:ti]noundolžnost, obveznost; služba, funkcija; (on, upon) dajatev, davek, taksa, carina; spoštovanje; British English technical delo, proizvodnost, storilnost, produktivnost; količina vode za zalivanje jutra zemljeto do duty for — služiti kot, biti enako dober koton duty — v službi, na stražito send one's duty to s.o. — izraziti komu spoštovanjeto do one's duty by s.o. — opraviti svojo dolžnost do koga
См. также в других словарях:
prevzéti — vzámem dov., prevzêmi prevzemíte; prevzél; nam. prevzét in prevzèt (ẹ á) 1. začeti imeti, kar je komu namenjeno: prevzeti blago, material; prevzeti pismo za soseda; zaboj je prevzel v skladišču / ladja prevzame tovor // začeti imeti, kar ima… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odgovórnost — i ž (ọ) 1. dolžnost sprejeti sankcije, dati opravičilo a) če kaj ne ustreza normam, zahtevam, ima negativne posledice: odgovornost lahko preide na drugo osebo; hotel se je rešiti odgovornosti za prejšnje delovanje; odgovornost staršev za dejanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
garancíja — tudi garáncija e ž (ȋ; á) porokova obveza za izpolnitev obljube, dolžnosti; jamstvo, poroštvo: dati, prevzeti garancijo za najetje kredita; pren. to je garancija za lepšo bodočnost; dal je garancijo, da bo stvar v redu potekla // trg. obveza za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
od — predl., z rodilnikom 1. za izražanje premikanja iz položaja a) v neposrednem dotiku, stiku s kom ali čim: odbiti se od kamna; pahniti od sebe b) v bližini, okolici česa: čoln odrine od brega; vstati od mize; prihajam od očeta / vrača se od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poróštvo — a s (ọ̑) 1. obveznost poravnati dolg koga drugega, če bi ga ta sam ne poravnal: nihče ni hotel prevzeti poroštva / dati, ponuditi poroštvo ♦ fin. menično poroštvo dano s podpisom na menici 2. ekspr., v povedni rabi kar zagotavlja izpolnitev kake … Slovar slovenskega knjižnega jezika
